2002 Arhiv

Dec 18

Bržkone sem privolil k ponudbi sošolke Andreje, da bi popestril program brucovanja na FHŠ-ju. Sedaj, ko smo že 2.l. smo majorji, da ne rečem veterani, FHŠ-ja. Uradni sprejem za nove bruce je tako bil v naši režiji…

Med slabšimi nastopi (po mojem mnenju) in hkrati dobra izkušnja za naprej.

Kdo bi si mislil, da je toliko petelinov v “kurniku” FHŠ-ja. Ob 22:00ih, ko bi moral nastopiti so bili bruci že fajn okajeni. Po uvodni ureditvi mizanscene sem začel igrati uvod igre “Uni”. Le uvod! Ko voditelj najavi Unega… Saj je bilo prekinjanje preglasno in neposredno. Na odru so se začeli pojavljati nenapovedani gostje, ter, ker jim je predstava bila očitno dolgočasna, pokazali svoje pevske/pivske sposobnosti. Kaj ostane meni, skritemu za paravan z dvema t.i. rokavičnima lutkama na rokah? Hja nič kot se vživet v trenutne razmere in pozabit na igro Uni. Tako se je predstava Uni prelevila v Brucomorno popevko.

Na koncu pa me bruc Gašper vpraša: “A lutke so bile mišljene, da nas študentska “stara garda” mal muči?” WTF?!

  • Share/Bookmark
Nov 20

Kaj ugaja tako mladim kot starim? Satira? hmm… mogoče, jaz sem se odločil za (že klasični) kabaret (Uni). Bleda kopija Muppet Showa, pa vendar, vedno zažge! Da se nebi ponovno pripetil dogodek izpred dveh dni nazaj, sem konzultiral skico… V Gostišču Zorko se je publika izkazala za uglajeno in bolj “receptivno” Dobra skica je vedno dobro izhodišče :) :

1.akt

2.akt 3.akt

  • Share/Bookmark
Sep 30

Nekako se je izvedlo na šoli, da se ljubiteljsko ukvarjam z lutkami in me tako povabli, da bi skupaj sodelovali pri kulturnem programu ob svečanemu podpisu koncesijske pogodbe FHŠ-ja z državo. Poleg lutkovnega intermeza sta sodelovala še sošolec Mladen (oni, ki mi je povedau kej so tu škrilce) s harmoniko in sošolka Lučka s harfo.

Nastopa v prenovljeni, maestozni in spokojni sejni sobi Pretorske palače , pred pomembneži kot ministrom in ostalimi državni funkcionarji, novinarskim tropom in lastnimi profesorji, sem bil kar vesel, čeprav sem vedel da razen referenčnih uslug ne bom dobil plačila. Kako so sprejeli lutkovno predstavo je druga zgodba.

Dr. LutkoLutkovni zgodbi O študentu brez škriljic, ki je teu študirat ma ni znau kje dobit škriljce je sledila podelitev priznanj študentom. Sproščena podelitev je morda še nekoliko bolje izpadla, saj je prvi šok (beri:kaj pa lutka tle dela?!) minil in občinstvo se je privadilo, da je tam neka “kreatura” ki skupaj z dekanom podeljuje priznanja študnetom. Čestitke prof. Jožeta Pirjevca so mi takrat kakor zdaj največ pomenile in, kar je najbolj pomembno, so mi dale novega ustvarjalnega elana. Nekaj o dogodku se lahko prebere tukaj, če ste naročeni na spletno delo tukaj, če ne pa tukaj.

  • Share/Bookmark

Inter:Mezzo